Pojma avtoklav in parasterilizatorso v bistvu sinonimi in se pogosto uporabljajo kot sopomenke. "Avtoklavi" se pogosteje uporabljajo v laboratorijih, medtem ko se zvoki "sterilizatorjev" pogosteje slišijo v bolnišnicah ali farmacevtskih okoljih.
Avtoklav, naprava, ki se običajno uporablja v skoraj vseh znanstvenih okoljih, je naprava, ki uporablja toploto pare za uničenje vseh mikrobov, ki so lahko prisotni na kontaminiranih tovorih. Vsaka obremenitev (znana tudi kot blago), ki je prestala celoten cikel sterilizacije, se šteje za sterilno in se lahko uporablja brez skrbi glede vnosa tujih mikroorganizmov v občutljiva okolja, vključno z laboratoriji, bolnišničnimi operacijskimi sobami, obrati za proizvodnjo hrane, različnimi vrstami blaga je treba razkužiti ob različnih časih in pri različnih temperaturah. Nekateri avtoklavi imajo funkcije, ki jih drugi nimajo, kot so vakuumske funkcije, posebni cikli in integrirani električni kotli.
Zgodovina avtoklavov
Avtoklav je izumil Charles Chamberland leta 1879, vendar koncept uporabe pare v zaprtem prostoru za preprečevanje bolezni obstaja že od leta 1679.
Za razliko od večine postopkov, ki se danes izvajajo v laboratorijih in bolnišnicah, se sterilizacija zadnjih 150 let izvaja po skoraj enakih principih in metodah.
Večina napredka v tehnologiji avtoklavov se je od takrat osredotočila bodisi na boljše sledenje sterilizacijskemu procesu za večjo varnost uporabnikov bodisi na ustvarjanje novih vrst sterilizacijskih ciklov.
Drug stalni element sterilizacije je uporaba pare kot sterilizacijskega sredstva.
Zakaj parna sterilizacija?
Da bi celico ubili s segrevanjem, je treba njeno temperaturo dvigniti do točke, ko se beljakovine v celični steni razgradijo in koagulirajo. Para je zelo učinkovit medij za prenos toplote in je zato odlična metoda za uničevanje mikroorganizmov. Po drugi strani pa je zrak zelo neučinkovit način prenosa toplote/energije v primerjavi s paro, in to zaradi koncepta, imenovanega toplota izhlapevanja.
Za segrevanje litra vode do vrelišča (100 stopinj) je potrebno 80 kcal toplotne energije. Za pretvorbo tega litra vode v paro je potrebnih 540 kcal – kar pomeni, da para pri 100 pomeni, da C vsebuje sedemkrat več energije kot voda pri 100˚C.
Zaradi te energije je para učinkovitejša pri uničevanju mikroorganizmov. Ko para naleti na hladnejši predmet, kondenzira v vodo in prenese vso energijo, potrebno za vrenje, neposredno vanjo, pri čemer jo ogreje učinkoviteje kot zrak pri podobni temperaturi.
Preprosto povedano, s paro dosežemo sterilnost med postopkom sterilizacije.
