koncentracija
Surovina se običajno koncentrira, preden se vnese v razpršilni sušilnik. Stopnja koncentracije poveča vsebnost trdnih snovi in s tem zmanjša količino tekočine, ki jo je treba izhlapeti v razpršilnem sušilniku.
atomizacija
Značilnosti razpršilnega sušilnika sta atomizacija surovine in stik med razpršilom in vročim zrakom. Stopnja atomizacije je zasnovana tako, da ustvari odlične pogoje za transpiracijo in proizvede suh izdelek z želenimi lastnostmi. Za oblikovanje pršila se uporabljajo šobe in rotacijski razpršilci. Sušilniki obsegajo od ene šobe do več kot petdeset.
Kapljica - dotik zraka
Osrednja komponenta razpršilnega sušilnika je razpršilna sušilna komora. V komori je atomizirana tekočina v stiku z vročim plinom (običajno zrakom pod vakuumom), zaradi česar več kot 95 % vodnih kapljic izhlapi v nekaj sekundah. Način, kako pršilo pride v stik z zrakom v sušilniku, vpliva na obnašanje kapljic med fazo sušenja in neposredno vpliva na lastnosti posušenega izdelka. Vrsta stika med razpršilom in zrakom je določena s položajem razpršilnika glede na dovod zraka. Glava šobe je običajno nameščena na vrhu sušilnika in prši navzdol.
sušenje kapljic
Transpiracija vode poteka v dveh fazah. V predhodni fazi je temperatura nasičenega zraka na površini kapljice približno enaka temperaturi mokrega termometra suhega zraka. V kapljicah je dovolj vode, da nadomesti tekočino, ki izhlapeva na površini, in izhlapevanje poteka z razmeroma stabilno hitrostjo. Na začetku druge stopnje ni več dovolj vlage za vzdrževanje nasičenega stanja na površini kapljice, kar povzroči nastanek suhe lupine na površini. Transpiracija je nato odvisna od difuzije vode skozi lupino, ki se povečuje v debelini. V drugi fazi se hitrost transpiracije hitro zmanjša. Različni izdelki imajo različne lastnosti transpiracije in sestave delcev. Nekateri nabreknejo, nekateri se skrčijo, počijo ali razpadejo.
Nastali delci so lahko razmeroma enakomerne votle krogle ali pa porozni in nepravilnih oblik.
ločitev
Po končanem sušenju je treba delce izdelka ločiti od suhega zraka. Primarno ločevanje se doseže tako, da delci preprosto padejo na dno komore. Majhen del delcev ostane v zraku in jih je treba zbrati v napravi za ločevanje. Ciklonski separatorji, vrečasti filtri in elektrostatični filtri se lahko uporabljajo v končni fazi ločevanja. Mokri pralniki se nato pogosto uporabljajo za čiščenje in hlajenje zraka, da se lahko sprosti v ozračje.




